Zelo zanimivo je bilo videti obraze zimskih pohodnikov in sankačev, ko sem sredi zasnežene doline malo bolj glasno opozoril: »Pazi kolo!« Resnici na ljubo, v Krnici v tem času ni bilo veliko kolesarjev, še večja zanimivost pa je bil moj buddy, ki prihaja iz Konga. Hvala za družbo O.
FAT BIKE, kot pravijo kolesu s »prevelikimi« gumami, ki so običajno širine 97mm, me je zelo pozitivno presenetil. Glede na to, da nisem najbolj zavzet kolesar in naredim na leto zgolj kakšnih 400 km, mi resnično lahko verjamete. Fat bike se najbolj domače počuti na blatnih površinah, puščavskemu pesku, nestabilnemu terenu in seveda v mojem primeru, na snegu. Midva sva ga preizkusila v pravi zimski idili. Začela sva v Jasni, kjer sva s se z O-jem primerno pripravila na najin bike-ride. Primerno letnemu času in športu. To pomeni vso običajno kolesarsko opremo ter dve plasti oblačil. Pretiraval nisem, saj sem vedel, da mi bo sredi zasnežene doline, ko se bodo začeli prvi vzponi, kmalu vroče. Do odcepa za dolino Krnice gre nekaj časa po asfaltirani cesti, kjer se kolo »pelje« vendar ne pušča posebnih občutkov. Ko se s kolesom zapeljeva iz asfalta, na sneg kolo oživi. Gume se odlično oprijemajo snega, vožnja je lahkotna in zelo stabilna, brez zdrsavanja, skratka brez pripomb. Res je, da je bila podlaga že dobro utrjena, pravijo pa, da je debelina novozapadle snežne odeje, ki jo še lahko premaguješ s kolesom nekje 15 cm. Do koče v Krnici sva potrebovala nekje 30 minut lepe vožnje. Zadnji, malo bolj strm del zahteva malo moči v nogah, drugače pa je pot lahkotna. Deset minut odmora v Krnici in odpraviva se proti dolini.
Vožnja navzdol je pravi užitek. Kolo se odlično oprijema snežne podlage, zavore delujejo brezhibno, odličen oprijem v zavojih, malo bolj izkušeni na zavojih pa brez težav malo »zadriftajo.«
Zaključek. Dobrodošla sprememba, da za kakšen dan zamenjamo smučanje po kranjskogorskih strminah za kolesarjenje po zasneženih poteh. Priporočam. Izposojo kolesa si lahko uredite tudi pri nas.
