Pestro in živahno poletje v Kranjski Gori, dopolnjujejo tudi aktivnosti, ki so jih pripravili pri SKI Kranjska Gora, zato smo bili sklepčni, da skupaj raziščemo Tematsko pot Vitranc, Orientacijski park in Skrivni Gozdni Labirint, ki se nahajajo na vrhu sedežnice Vitranc1
Nenapovedano smo ostali sami, saj je imela Urška delo ☺, zato smo se z Vito in Mino odpravili naši najbližji dogodivščini naproti. Lahko bi rekli, da jo imamo »pred nosom«. Govorim seveda o tematski poti Vitranc, orientacijskem parku in skrivnemu gozdnemu labirintu. Začeli smo s samogovorom Vite, in sicer:
Zakaj moramo iti, to bo sigurno malo dolgočasno, malo predaleč, malo preveč za hodit, malo prestrmo, malo prevroče ... Zaključili smo pri: vseeno gremo zato, ker sem jaz tako rekel !!! (in ker je lep sončen dan, ker bo zabavno in se bomo imeli lepo, ker se imamo vedno ☺☼☺).
Začeli smo pri HIŠI 109 in se odpravili peš v smeri proti vasi. Kot bi mignil smo prišli do štirisedežnice Vitranc 1. Ustavili smo se pri blagajni, kjer je tudi prva točka tematske poti. Točke prikazujejo zgodovinski razvoj smučišča v Kransjki Gori, priznam, da je zelo zanimivo in poučno, malo bolj za odrasle in malo manj za mlajše. Pot smo nadaljevali po cesti pod sedežnico in se pri vsaki izmed sedmih točk na tematski poti ustavili na zanimivo izdelani klopci, ki je ravno pravšnja za nas tri. To je bil tudi čas, ko smo s čokolado nadomeščali izgubljene kalorije. Po približno eni uri »plezanja«, smo prispeli do Bedančeve koče na vrhu štirisedežnice Vitranc 1.
Ogledali smo si Orientacijski park z izhodiščem pri Bedančevem domu, kjer smo prejeli kartice za zbiranje žigov. Na poti smo srečali petih junakov iz zgodb Josipa Vandota in zbrali vseh pet žigov. Bilo je zabavno, primerno je za otroke od starosti treh let dalje, za pustolovščino smo pa smo porabili približno 20 minut.
Zabava se je nadaljevala v Čarobnem labirintu, ki je namenjen raziskovanju, v njem pa smo srečali zajca, lisico in veverico. Bilo nam je super, vendar sem moral uporabiti kar nekaj domišljije, da je labirint dosegel svoj namen. Vmes smo se ustavili še pri medvedu, na igralih in pri Bedančevem domu.
Odpravili smo se peš nazaj proti hiši. Hoja navzdolj je bila bolj zabavna kot navzgor, presenetljivo nam je ostalo še veliko energije za razna tekmovanja v teku, poskokih, prevalih ...
Preživeli smo super popoldne, trpeli smo pri hoji navkreber ampak, raziskali neposredno okolico, se zabavali v gozdu, skrivali v labirintu in tekmovali na poti domov. Soglasno smo se odločili da bom za pot navzgor naslednjič uporabili žičnico in se z besno Pehto pripeljali navzdol v dolino.